Kako izboljšati vožnjo na vzponu?

Strokovnjaki menijo, da je tisti način pedaliranja, ki se ga samodejno lotimo, za nas najbolj učinkovit. Vendar so tudi mnenja, da leta kolesarjenja nekako odpravijo prvoten pristop k vrtenju pedal, sploh tistega, s katerim začnemo čisto, čisto na začetku naše kolesarske poti. O razvoju učinkovitega načina pedaliranja bi znali veliko povedati pro kolesarji, ki se že leta izpopolnjujejo na kolesu in iščejo najbolj učinkovite poti k optimalnim rezultatom.

Kako izboljšati način pedaliranja ne da bi za to porabili več let?

Najprej lahko pričnemo z nekaj prilagoditvami na našem kolesu:

Sedež: poskrbimo, da je višina našega sedeža primerna, pri čemer noge ob obratu vedno ostanejo nekoliko pokrčene. Če bo naš sedež prenizek, bomo izgubili moč ravno tam, kjer lahko pritisnemo na pedalo z največ moči, če pa bo naš sedež previsoko, se bomo v bokih guncali levo in desno ter ravno tako izgubili na optimalnem porivu pedal.

Gonilka: naj bo primerno dolga. Njena dolžina je izpisana na notranji strani ob pedalu. Večina gonilk seže v dolžino nekje 170-175 mm, čeprav lahko naletimo tudi na daljše oz. krajše. Če le lahko, jih preizkusimo več, da ugotovimo, katera ustreza naši višini ter ob kateri najbolj udobno vrtimo pedala.

Kadenca: ko smo enkrat na cesti, bodimo pozorni, kako hitro vrtimo pedala. Pri tem si pomagajmo s pogledom na našo kolesarsko navigacijo, kjer se nam izpisuje kadenca. Sama kadenca nam bo hitro pokazala kako učinkovito pedaliramo. Priporoča se, da večino časa vrtimo med 70 in 90 rpm (obrati na minuto), če imamo visoko hitrost, pa lahko dosežemo tudi preko 100 rpm. Višja kot je naša kadenca, manj sile na pedala potrebujemo, da ustvarimo enako količino moči, pri čemer bodo naše mišice manj obremenjene in po končani vožnji tudi manj poškodovane. Tak način pedaliranja se nam bo poznal predvsem pri daljših vožnjah.

Prenos: če vozimo pretežno vzpone, moramo pri tem prilagoditi tudi prenose, da ohranimo primerno kadenco in hitrost. Če vozimo kompakt in imamo zadaj po možnosti kaseto z 28 zobniki, si bomo olajšali delo na marsikaterem, še tako strmem klancu. Vendar to seveda ni pogoj. Izognimo se predvsem temu, da na vzponu predolgo spredaj držimo prenos na večjem zobniku, saj si s tem precej otežimo delo in tudi izzivamo poškodbo kolenskih sklepov in ligamentov. Raje obremenitev prestavimo na manjši zobnik, vrtimo hitreje in obenem porabimo manj moči in napora.

Aktivacija največje mišične skupine: da bi bilo vrtenje pedal kar najbolj učinkovito, med vožnjo aktivirajmo čim več mišic. Če se ozremo na večino kolesarjev, lahko vidimo, da med vožnjo pretežno obremenjujejo kvadriceps (sprednje stegenske mišice), zapostavljajo pa zadnjične mišice. Z izkoriščanjem slednjih ne bomo imeli le boljše postave, temveč bo naša sila na pedala večja, naš obrat pa učinkovitejši. Zadnjične mišice bodo stabilizirale pritisk na naše noge, vzdrževale ritem vrtenja in nas obvarovale poškodb nog.

Drža na kolesu: še en izmed pomembnih dejavnikov za učinkovito pedaliranje je naša drža na kolesu. Potiskanje trupa naprej in nazaj je bolj kot ne neučinkovito, saj v pedala s tem ne dodamo moči, kvečjemu jo izčrpavamo za gibanje trupa. Je pa res, da nekaterim kolesarjem skoraj nepremična drža trupa na začetku predstavlja več napora.

Za učinkovito vrtenje pedal je pomemben predvsem občutek. Ko smo na kolesu se posvetimo tudi svojemu telesu in njegovemu odzivu na naše akcije. Kolesarstvo načeloma ni lahko, niti naj ne bi bilo, a vendar nima smisla izgubljati energije tam, kjer jo lahko v določenem deležu prihranimo.