Klasične napake kolesarjev začetnikov – II

V prvem delu tega prispevka smo vam predstavili 5 “rookie” napak, ki so pogoste pri začetkih kolesarstva. Žal to niso bile vse, zato nadaljujemo …

6. Izbor in nakup neprimernih oblačil

Nekako tako, kot izbor prvega kolesa, če se odločite, da ne boste šli takoj na “high tech” in pro. Danes je možno dobiti marsikaj – dobesedno. Trgovine ponujajo športna oblačila (niso vsa slaba!) in opremo. Tako imate lahko za malo denarja med korenjem in cvetačo na voljo nogavice, funkcijsko perilo, drese, čelade, merilnike in še kaj. Super, zakaj pa ne? Če je vaša zadnja plat iz posebnega usnja, odporna na neudoben sedež ali pa brez čutil, so vsake kolesarske hlače, kupljene v tovrstnih trgovinah, odličen nakup. Tudi sami smo testirali drese, kupljene v diskontnih trgovinah s prehrano in večjih športnih trgovinah, specializiranih za vse športe tega sveta. In razumeli smo, zakaj tisti, ki jih imajo, pod in nad njimi nosijo še podložene hlače. Tudi to je šola.
Pri kolesarskem dresu stiskaštvo ni najbolj smotrna odločitev. Saj ni treba kupiti dresa najvišjega cenovnega ranga. Kupite kakovost! Imejte enega, dva, pa to v redu. Podloga mora biti čvrsta, da se podloga ne “usede” takoj, material prožen, da se lepo in čvrsto oprime telesa, kakovostno šivan in ugoden za pranje. To je vsa umetnost. Kupujte v specializiranih kolesarskih trgovinah, neposredno pri izdelovalcu ali v kolesarskem društvu.

7. Spodnje perilo pod dresom

Večna dilema o kateri smo že pisali. Nekateri da, drugi se ne dajo. Tukaj še vedno menimo, da je to osebna odločitev vsakega posameznika in da sodbe tu ne bi bile poštene. Pa vendar smo za to, da vozimo brez perila. Ne zato, ker je to videti grdo, temveč predvsem zaradi tega, da preprečite trenje na kožo med vožnjo. Če imate zadržke, so danes na voljo posebni kolesarski higienični vložki, ki jih lahko namestite po sredini podloge, med vožnjo pa niso moteči, razen, če na kolesu resnično ne poskakujete (v tem primeru preverite nastavitev sedeža in kadenco). Sicer pa verjamemo, da lahko vsak po petih vožnjah spozna prednosti vožnje brez.

8. Napadi na klance

Razpoloženje, entuziazem, moč in volja nas na začetku pogosto kar odnesejo v breg. Slaba stran je, da njegove narave iz kolesarske perspektive še ne poznamo. Nič kolikokrat ga za ovinkom še ni konec, medtem ko noge in pljuča že kričijo od muke. Vse rezerve so pošle v prvih nekaj deset, morda sto metrih. Če imate srečo, ugotovite, da imate še zobnik frej, to je pa tudi vse.
Pri vzponih, sploh na začetku, je pomembno, da klanec najprej spoznate. Ritem vožnje mora biti, ne glede na zmogljivost, umirjen, pozornost naj bo na prilagajanju obremenitve, kadenci in srčnem utripu. Če vam bo prelahko, povečajte obremenitev, pri tem pa ne pozabite, koliko poti imate še do doma.

9. Prehrana

Neverjetno veliko je napisanega o tem. Bolj malo pa, da nimamo vsi skupnega metabolizma in da vsak hrano prenaša drugače. Nekateri maratone odpeljejo na otroške kašice, drugi na makarone, tretji na jajca z ocvirki … Bodite pozorni na stanje počutja in energijo, ki jo imate med vožnjo! Tako boste vedeli, kaj vam odgovarja in kaj ne. v kamen zapisanih pravil ni, razen tega, da so beljakovine zelo dobrodošle za regeneracijo mišic. Med vožnjo pijte, in to ne takrat, ko čutite žejo, temveč prej. Neprestano po malem, če je treba. Ne vračajte se domov s polnimi bidoni. Če ste na dolgi vožnji, imejte s seboj prigrizek (ploščice, suho sadje …), da vas ne zmanjka in ga zaužijte prej, preden se vam sistem izklopi. Ne gre prej? Prisilite se.

10. Pretiravanje

Ohranite začetno navdušenje, pa tudi zdravo pamet. Kilometre nabirajte postopoma, z njimi prideta tudi moč in vzdržljivost. Ne petelinite se, če vam dobro gre, temveč uporabljajte zdravo pamet. Noben ekstrem ni dober, to se ve. Vsak športni napor zahteva čas za regeneracijo. Zato po naporni vožnji brez slabe vesti počivajte kakšen dan ali dva oz. si privoščite sprehod, nikar pa telesa ne obremenjujte. ne pozabite, da je telo aparat, ki dela za vas. Če ga ne boste pametno vzdrževali, bo počepnil.