Koristne učinkovine kave

Zdravemu človeku kava samo koristi, in če vam je všeč, jo pijte za zdravje, pri tem pa seveda ne smete pretiravati.

Kava je svojevrsten fenomen: je živilo, poživilo, obredna pijača, socialni katalizator, vir ogromnih zaslužkov trgovcev in velike bede delavcev na plantažah … in zdravilna učinkovina.

Odziv na kofein je podoben odzivu na stres

Biokemijski učinki kave izhajajo v veliki meri iz zaviralnega delovanja njene ključne sestavine – kofeina – na receptorje za telesu lasten živčni prenašalec, adenozin. Adenozin po vezavi na receptorje na nevronih upočasni njihovo delovanje. Ko ga zaužijemo, kofein s krvjo pride v možgane in tam tekmuje z adenozinom za vezavo na iste receptorje, a po vezavi kofeina se namesto upočasnitve nevroni živahno prožijo. Zvečana aktivnost hipofize spodbudi izločanje adrenalina iz sredice nadledvičnih žlez v kri. Tako kofein iz kave izzove stanje, podobno odzivu organizma na stres: srce utripa hitro in močneje, zviša se krvni tlak, poraste sproščanje sladkorja iz jetrnih skladišč v kri, mišice se pripravijo za “beg ali boj”, zenice se razširijo.

Pomemben učinek kofeina je tudi ta, da zveča sproščanje dopamina v možganih. Dopamin je poglavitni živčni prenašalec v sistemu za nagrajevanje v možganih in droge, ki nas lahko zasužnjijo, delujejo tako, da zvečajo dopaminske učinke v možganih veliko bolj, kot to lahko izzovejo “naravne” nagrade – hrana ali spolna potešitev, denar… Kofein deluje v tem oziru na podoben način, a dosti šibkeje, kot heroin ali kokain.

Vpliv kave na telo

1 Kofein deluje poživljajoče: zmanjša utrujenost, zaspanost, ravnodušnost in izboljša delovanje čutil. Po rezultatih raziskav deluje kofein na procese vzburjanja v možganski skorji, kar izboljša presnovo in telesno kondicijo. Ker spodbuja tudi živčne celice v možganih, povečuje dojemljivost in koncentracijo, je koristen tudi za ljudi, ki se ukvarjajo z umskim delom.

2Delovanje na prebavila: povečana koncentracija kave v želodcu poveča vsebnost solne kisline, kar izboljšuje prebavo. Kava pospešuje izločanje želodčnega soka in pripomore k boljši absorpciji hrane. Marsikje zato strežejo kavo po zajtrku in kosilu.
Kava pospešuje želodčno sekrecijo, zato je ne smejo piti bolniki z vneto želodčno sluznico ali želodčno razjedo.
Kofein spodbuja presnovo nekaterih snovi v telesu in uravnava delovanje žlez z notranjim izločanjem, na primer prebavljanje sladkorja, zmanjšuje pa tudi delovanje ščitnice.

3Kava, tako kot alkohol, spodbuja, greje in aktivira človeka.

 

4Kava pomaga pri dodatni izgubi telesne maščobe, zato jo lahko najdemo v večini komercialnih pripravkov, namenjenih pospeševanju izgube telesne maščobe, v t. i. imenovanih »fatburnerjih«. Razlog je v tem, da kofein s svojim vplivom na organizem pospeši naš metabolizem, kar privede do pospešene porabe kalorij tekom celotnega dne. Nekatere študije so pokazale, da pri vitkih ljudeh kofein v večji meri pospeši metabolizem (do 29 %) kot pri z debelih (do 10 %). Pomembno je tudi, da se za želeni učinek kava ne pije prepogosto, saj se s tem učinek na izgubo maščobe zmanjša.
Zaključimo lahko, da občasno pitje kave pozitivno vpliva na hitrost metabolizma in pospeši porabo maščob v organizmu.

5Kofein izboljša našo fizično zmogljivost: kofein vpliva na povišanje količine adrenalina, kar pomeni, da poveča sposobnost našega telesa za neko fizično aktivnost. Zaradi vpliva na maščobne celice v telesu povzroči sproščanje maščobnih kislin v kri. Proste maščobne kisline pa nato služijo kot vir energije. Kofein lahko izboljša fizične sposobnosti za približno 11–12 %. Torej lahko skodelica kave, ki jo popijemo pred odhodom v telovadnico, prispeva k učinkovitosti našega treninga.

6Kava vsebuje pomembne vitamine in minerale: kavna zrna vsebujejo hranila, ki nato kljub njihovi obdelavi (fermentacija, praženje in mletje) v določeni meri pristanejo v skodelici sveže pripravljene kave. Ugotovili so, da skodelica kave zadosti 11 % dnevnih potreb telesa (RDA) po vitaminu B2 (riboflavin), 6 % RDA po vitaminu B5, 3 % RDA po manganu in kaliju ter okoli 2 % RDA po magneziju in vitaminu B3 (niacin). Čeprav na skodelico kave navedeni odstotki niso videti veliki, se je treba zavedati, da večina ljudi popije več kot skodelico kave dnevno.

7Kava zmanjša tveganje za razvoj diabetesa tipa 2: pivci kave imajo kar 23–50 % nižjo možnost za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Glede na pregledno študijo, ki je zajela osemnajst različnih manjših študij o vplivu kave na zdravje ljudi, lahko sklepamo, da se verjetnost za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 z vsako skodelico kave zmanjša za 7 %.

8Kava ščiti pred razvojem alzheimerjeve bolezni in demence: Alzheimerjeva bolezen spada med nevrodegenerativne bolezni in predstavlja predstopnjo v razvoju demence. Študije so pokazale, da imajo pivci kave kar do 65 % nižjo verjetnost za razvoj alzheimerjeve bolezni.

9Kofein znižuje možnost razvoja Parkinsonove bolezni: pri tej bolezni pride do odmiranja možganskih živčnih celic, ki so odgovorne za proizvodnjo dopamina, nevrotransmitorja, ki je vpleten tudi v gibanje telesa. Bolniki s parkinsonovo boleznijo imajo zmanjšano gibljivost, povečano togost in mišično tresavico, učinkovitega zdravila za to bolezen pa za enkrat še ne poznamo. Kofein lahko zmanjša razvoj druge najbolj razširjene nevrodegenerativne bolezni v svetu za kar do 60 %. Pri tej bolezni je dokazana povezava med njo in kofeinom, zato učinki pitja brezkofeinske kave na razvoj bolezni niso dokazani.

10Kava izboljša in ščiti delovanje naših jeter: jetra so glavni organ, ki je odgovoren za učinkovito razstrupljanje telesa. Ciroza je pogosta bolezen jeter, ki je povezana s pitjem alkohola, zamaščenostjo jeter ali okužbo s hepatitisom, zaradi brazgotinjenja jetrnega tkiva pa delovanje jeter oslabi. Pri ljudeh, ki popijejo štiri ali več skodelic kave dnevno, se verjetnost za razvoj ciroze zmanjša za do 80 %.

11S kavo lahko preprečimo pojav depresije: glavne razloge za razvoj te bolezni predstavljajo naše misli in čustva. Ljudje, ki popijejo štiri ali več skodelic kave dnevno, imajo za 20 % nižjo verjetnost za razvoj depresije in kar 53 % nižjo verjetnost za samomorilsko vedenje.

12Kava preprečuje razvoj nekaterih vrst raka: v svetu sta rak jeter na tretjem ter rak debelega črevesa in danke na četrtem mestu najsmrtonosnejših vrst raka. Pivci kave imajo za 40 % nižjo verjetnost za razvoj raka jeter. Pitje 4–5 skodelic kave dnevno za 15 % zmanjša tudi možnost za pojav raka debelega črevesa in danke.

13Kava ne povzroča srčnih bolezni, temveč zmanjšuje možnost kapi: ljudje pogosto menijo, da lahko kofein v kavi, ki rahlo dvigne naš pritisk, poveča tveganje za srčno-žilne zaplete. Kofein v kavi nam dvigne krvni tlak za samo 3–4 mm živega srebra (mm/Hg). Kljub temu je priporočljivo, da se ljudje s srčno-žilnimi boleznimi pred pitjem kave posvetujejo s svojim zdravnikom. Pitje kave pospeši naš srčni utrip in pretok krvi po žilnem sistemu ter za 20 % zmanjša verjetnost za srčno kap.

14Kava in življenjska doba: pivci kave imajo manjšo verjetnost za razvoj številnih bolezni. Poleg tega lahko kava prispeva tudi k daljši življenjski dobi, saj se pitje kave pri ljudeh povezuje tudi z zmanjšano smrtnostjo. V dveh obsežnih študijah so dokazali, da imajo moški v primeru rednega pitja kave za 20 %, ženske pa za 26 % nižjo smrtnost. Študija, ki je trajala dvajset let in je zajemala ljudi z diabetesom tipa 2, je dokazala, da se pri teh bolnikih tveganje za nenadno smrt zmanjša za kar 30 %.

15Kava je bogat vir antioksidantov: uživanje antioksidantov je povezano z manjšim tveganjem za razvoj številnih bolezni. V zahodnem svetu kava predstavlja enega izmed najbogatejših in glavnih virov antioksidantov v dnevni prehrani ljudi.

16Žolčni kamni: Kava pomaga pri preprečevanju razvoja žolčnih kamnov.

 

17Kofein in krvni tlak: Kofein neposredno po zaužitju prehodno dvigne krvni tlak, a dolgoročno pitje kave ne poveča tveganja za hipertenzijo. Kofein deluje blago diuretično zaradi njegovega uživanja bomo šli morda večkrat na vodo, a zmerno redno uživanje kave ne povzroča dehidracije.

Priporočljivi dnevni odmerki

Za zdrave odrasle osebe so še varni odmerki med 100 in 250 mg kofeina dnevno, kar ustreza približno 1-3 skodelicam espresso kave. Odmerki, ki presegajo 300 mg kofeina pa odvisno od telesne teže posameznika in njegove navajenosti na kofein že lahko povzročajo nekatere neželene učinke, kot so nemir, nervoza, vzburjenost, nespečnost, rdečica na obrazu, povečano uriniranje, prebavne motnje, mišični krči, motnje srčnega ritma, nepovezane misli in govor. 1000 mg kofeina že lahko povzroči resno zastrupitev, ki se lahko konča celo s smrtjo. Še posebej nevaren je za osebe z motnjami srčnega ritma.

Škodljivi učinki kave

Kljub številnim pozitivnim lastnostim, pa kava lahko tudi škoduje. Predvsem uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih lahko povzroči srčne aritmije ali celo hujše zaplete delovanja srca. Pitje kave se odsvetuje tudi ljudjem, ki trpijo zaradi nespečnosti, nervozi in drugih bolezni.

Uporaba kofeina v medicini

Kofein ima svojo uporabno vrednost v medicini. Uporabljajo ga za spodbujanje dihanja pri nedonošenčkih, za izboljšanje protibolečinskih učinkov aspirina, acetaminofena in ergotamina (za lajšanje migrenskih glavobolov). kot že napisano pa so epidemiološke študije pokazale tudi na preventivne učinke kofeina: uživanje 1-3 skodelic kave na dan pomembno zmanjša verjetnost sladkorne bolezni tipa 2, srčnega popuščanja in Parkinsonove bolezni.