Maraton Franja 2018

Pa je mimo … Če malce povprašate naokoli, kakšni občutki spremljajo tekmovalce in vpete navijače na tem dogodku, jih bo verjetno kar nekaj odgovorilo, da polno vznemirjenja z grenkim priokusom. Vsako leto je enako. Tudi letos je bilo tako.

Veliko strastnih in dobrih kolesarjev ta kolesarski dogodek izpusti. Upravičeno? Ja in ne. Mi si ga že neko drugo, tretjo sezono vzamemo na izi – smo spremstvo tistemu, ki leti za rezultatom in uvrstitvijo naprej ali pa enostavno potrebuje podporo. Rezultate smo kot posamezniki že dosegli in ni potrebe po nadaljnjem dokazovanju. Vedno bo nekdo boljši, slab rezultat je lahko posledica defekta, krčev, razpoloženja … zato trganje telesa, da si na koncu na 432. mestu nekako za nas ni smiselno.

Letos je bil pogled na tekmovalce pester. Zdi se, da je bilo nekoliko manj tistih, ki so se osedlali na MTB in treking kolesa. Z oziranjem levo in desno pa se nekje v očesu zatakne lepo število deklet. Res je lep pogled na toliko kolesarjev … No, na število, da se razumemo, ker pogled od glave do pete na določenih kolesarjih kar sili v pisanje posebnega prispevka.

Razmetani vsepovprek smo maraton vsak zase zaključili v enem kosu in zadovoljni. To je bil naš dosežen letošnji cilj.