Regeneracija z ledeno ali vročo kopeljo?

Katera izbira je boljša?

Poleti, ko je telo pregreto, je skušnjava po hladni kopeli neizmerna. Le kdo ne bi po dolgi poletni vožnji skočil v bazen? Ampak, bi si upali privoščiti ledeno kopel?

Ledena kopel

En boljših načinov za zmanjšanje težav po dolgih vožnjah je ledena kopel oz. krioterapija. Za tiste, ki ne veste … Krioterapija celotnega telesa se izvaja v komori pri temperaturi od -140 do -160 °C, v atmosferi uplinjenega kriogeničnega plina. Ta v kratkem času temperaturo kože zniža na le nekaj stopinj Celzija.
Na podlagi doslej objavljenih rezultatov raziskav je zgoraj navedeni razpon temperature optimalen za doseganje pričakovanih koristnih učinkov, ki jih ima človeški organizem pri izpostavljanju nizkim temperaturam. V teh pogojih se s spodbujanjem naravnih bioloških reakcij organizma aktivirajo procesi biološke regeneracije in sprostitve, dvignejo se parametri številnih telesnih funkcij.

Ko oseba stopi v kriokomoro, se površina kože v 30–40 sekundah ohladi na temperaturo blizu ledišča, ne da bi se pri tem podhladilo tkivo v globino telesa. To v telesu sproži t. i. vazokonstrikcijo; pri tem se kri umakne v notranjost in k notranjim organom, pri čemer se nezaželene snovi iz mišic in kožnega tkiva umaknejo v notranjost telesa. Rdeče krvničke se obogatijo s kisikom, sprostijo se encimi, medtem ko strupene snovi izplakne iz perifernih tkiv.

Ob izhodu iz komore se v telesu sproži t. i. vazodilatacija; s kisikom, endorfini, noradrenalinom in adrenalinom obogatena kri se vrne v periferna, mišična tkiva in v tkiva ob sklepih, kar zagotavlja lajšanje bolečin in vnetnih procesov, ki po navadi spremljajo vsako nekoliko bolj intenzivno športno aktivnost.

∗∗Krioterpija prinaša raznovrstne koristne učinke, ki temeljijo na pospeševanju celičnega metabolizma (celični rasti in reprodukciji) in povečanju celičnega preživetja, kristalizaciji intracelularne tekočine, stimulaciji kožnih receptorjev, aktivaciji simpatičnih adrenergičnih vlaken, zmanjševanju vnetnih reakcij, spodbujanju vazokonstrikcije (krčenje lokalnih arteriol in venul), povečani oksigenaciji, spodbujanju kožne mikrocirkulacije ter omejevanju bolečinskih reakcij in mišičnih krčev. Na osnovi teh mehanizmov delovanja s krioterapijo se lahko pomagamo pri:
– povečanju energijske zmogljivosti in moči;
– izboljšanju koncentracije;
– uravnavanju ritma počitka;
– zmanjševanju utrujenosti;
– izboljšani in pospešeni regeneraciji po treningih;
– omejevanju bolečine;
– učinkoviti športni rehabilitaciji po poškodbah;
– izboljšanju imunskega odziva.

Vroča kopel

Tudi vroča kopel prinaša veliko koristi, ki jim sicer znanstveniki niso namenili toliko pozornosti in študij, a jo vseeno priporočajo. Toplota sprošča mišice in ustvarja spremembe na celični ravni tako, da omogočajo prost pretok tekočin po telesu, ter poveča elastičnost mišičnih tkiv.

Pa vendar vroča kopel ni priporočljiva, če okrevate po poškodbi, je pa priporočljiva po manj intenzivnih treningih.

Ledena ali vroča kopel?

“Več koristi ima telo pri ledeni terapiji,” pravi  Robert Gillanders, D.P.T., predstavnik Ameriškega združenja za fizioterapijo.

Če se odločite za krioterapijo, prednosti že poznate. Namakanje v hladni vodi (10-15 ºC), pa dobro vpliva na globoka tkiva in hkrati ohlaja velike mišične skupine. Da ne pride do poškodb kože, Gillanders odsvetuje namakanje daljše od 15 minut, kar je pri teh temperaturah za večino že zelo veliko. Takšna terapija naj bo po res napornih treningih, ko so mikropoškodbe mišičja večje.


*https://www.sportclub.si/krioterapija
** http://krioterapija.si/sportna-rehabilitacija-regeneracija-zmogljivost-mehanizmi-delovanja/