Skok na Krvavec pred nedeljskim kosilom

Tale Krvavec se mi je pletel po glavi vse od začetka lanske jeseni, ko smo pričeli z novo sezono spinninga. Veliko vadb sem namenil temu, da bi bili na letošnjo kolesarsko sezono res dobro pripravljeni in Krvavec se mi je zdel dober test, da preverimo, kje smo.

Kar nekaj kolesarjev se tega hriba izogiba, čeprav biciklirajo že leta. Na eni strani je tako, da če se ga lotiš s cestakom, ti nazaj grede preostane le spust. Marsikomu ta opcija povratka ni všeč, nedolgo nazaj pa mi je na uho, s strani cestnega kolesarja, padlo tudi zgražanje nad tem, da zakaj se ga cestakarji sploh lotevajo. Kaj je smisel tega, da se greš 10 km kalvarijo in se spustiš nazaj ter kaj s tem sploh narediš? Hja, kakor se vzame. Zakaj pa nekateri ljudje plezajo po stenah ali se potapljajo? Koga briga?! Imajo se dobro, delajo na sebi, postavljajo in osvajajo izzive, trudijo se in živijo. Kakorkoli … Če se Krvavca lotiš z MTB imaš nekaj več možnosti in po naših izkušnjah sodeč, se ga splača prekolesariti po dolgem in počez. In v redu je tudi, če se vržete nanj s cestakom. Vse je v redu!

Torej, preteklo nedeljo smo se zbrali v kar lepem številu in se pred nedeljsko župo res odpeljali na Krvavec. Moram reči, da bila poezija gledat skupino ljudi, vsak s svojo raketo, ki se izziva loteva na svoj način, pa vseeno tako vehementno, da ti zastane dih.

Vesel sem, da smo se dobili, vesel sem druženja pred, med in po vožnji. Ideje in predlogi o novih izzivih prihajajo. Hvala vsem, ki ste prišli. Ste res dobri kolesarji in super družba. Upam, da se kmalu vidimo. Vsekakor boste še izzvani!