Slovenska turno-kolesarska pot

Turno kolesarstvo je pri nas vse bolj priljubljeno, kar so spoznali tudi pri Planinski zvezi Slovenije. Na Slovenski turno-kolesarski poti (STKP), dolgi 1.800 km kolesar z vzponi premaga 50 tisoč metrov višinske razlike, spoznava naravo, planinsko in narodopisno zgodovino ter na novo odkriva planinski svet. Slovenska turno-kolesarska pot je pomemben del trajnostnega turizma, kolesarji pa na 109-ih točkah z žigom dokazujejo svoj obisk.

Osnovna trasa Slovenske turnokolesarske poti tehnično ni posebej zahtevna, kajti njen namen je pritegniti širok krog turnih kolesarjev. Je pa mestoma naporna, ponekod je treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah. V priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. Osnovni trasi bodo postopoma dodajali kratke zahtevnejše različice, namenjene predvsem spustom. Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želijo kolesarje in obiskovalce spodbuditi, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom.

Kolesarji na poti spoznajo pestrost slovenske vzpete pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine (Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Alpski botanični vrt Juliana, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, rudnik Idrija, turistični rudnik in muzej Mežica, spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, Pocarjeva domačija itd.). Pot poteka mimo 109 kontrolnih točk, kolesarji bodo z odtisom žigov v Dnevnik STKP dokazali obisk. Med kontrolnimi točkami je tudi okoli 50 planinskih koč v večinoma manj obiskanih predelih gora, zato pričakujemo tudi pomemben prispevek poti k finančnemu rezultatu koč. Pot nudi priložnost tudi številnim manjšim turističnim ponudnikom v nekaterih odmaknjenih, pa zato nič manj zanimivih predelih Slovenije.

Pri načrtovanju poti so upoštevali omejitve obstoječe zakonodaje, zato ne pričakujejo večjih zapletov na terenu. Za nekatere odseke je bilo treba pridobiti soglasje o dvonamenski rabi planinskih poti oz. dovoljenje za kolesarjenje na drugih poteh, celoten potek trase pa so uskladili s strokovnimi službami Zavoda za gozdove Republike Slovenije in še nekaterimi drugimi organi.

Pot so razdelili na 15 odsekov in določili 15 skrbnikov odsekov, ki skrbijo za organizacijo ureditve poti na omenjenih odsekih. Skrbniki so izkušeni društveni delavci, vsi so kolesarji z znanjem kartografije, številni tudi markacisti. Predstavljali naj bi vezni člen med planinskimi društvi kot skrbniki planinskih poti in lastniki oz. upravljavci drugih poti na eni strani in Komisijo za turno kolesarstvo PZS kot nosilcem projekta Slovenske turnokolesarske poti na drugi strani.

Kolesarji se lahko na poti orientirajo s pomočjo GPS-sledi, ki so do odprtja STKP (na Dan slovenskih planinskih doživetij 18. junija 2016) že na voljo na strežniku PZS, in s pomočjo zemljevidov, orientacijsko zahtevnejše odseke pa so že začeli markirati s kolesarskimi oz. dvonamenskimi markacijami.

Vsebinski razlogi za obisk STKP

  • Doživeti raznovrstnost slovenske gorske pokrajine s kolesom.
  • Kolesariti po odmaknjenih stranskih cestah, poljskih poteh in gozdnih vlakah z malo prometa.
  • Zadovoljstvo ob opravljeni zahtevni poti.

Motivi PZS

    • Razvijati dejavnost turnega kolesarstva.
    • Povečati obisk okoli 50 planinskih koč, mimo katerih poteka STKP.
    • Spodbuditi zanimanje za planinsko manj obiskane predele sredogorja in nizkogorja.
    • Pridobiti nove člane PZS z novo zanimivo ponudbo.
    • Prek kolesarjenja spodbujati skrben odnos do narave in okolja.
    • STKP poteka skozi številne turistične kraje, ponuja priložnost za povezovanje planinske organizacije s turističnim gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi in občinami.