Superživilo – kaj je to?

Z imenom superživilo ali superhrana so velikokrat označena tista živila, ki naj bi bila koristna za zdravje in dobro počutje. Koristnost pa gre predvsem na račun določenih hranljivih snovi v živilu.

»Treba pa je poudariti, da naziva superživilo in superhrana nista določena v veljavni živilski zakonodaji. Superhrana ali superživilo je marketinška skovanka; na UVHVVR jo tolmačimo skladno z Uredbo (ES) št. 1924/2006. Ta navaja, da se domišljijsko ime, ki se uporablja pri označevanju, predstavljanju ali pri oglaševanju živil in se lahko razlaga kot prehranska ali zdravstvena trditev, sicer sme uporabljati, če se tem živilom pri označevanju doda odobreno prehransko ali zdravstveno trditev,« pove Elizabeta Mičović.

Vse odobrene zdravstvene in prehranske trditve so dostopne tudi na spletni strani Evropske komisije. Razlika med prehransko in zdravstveno trditvijo je ta, da prehranska navaja, domneva ali namiguje na to, da ima živilo posebne ugodne prehranske lastnosti zaradi energije ali hranila, ki ga vsebuje, medtem ko zdravstvena pravi, da obstaja povezava med živilom in zdravjem. Sicer pa Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ocenjuje značilnost živila z vidika izpolnjevanja pogojev za uporabo prehranske ali zdravstvene trditve. Merila, ki jih upošteva, so: trditev mora biti znanstveno utemeljena, pogoji uporabe morajo biti natančno določeni, značilnost hranila oz. živila mora biti ustrezno določena, zveza med zatrjevanim učinkom in zaužitim živilom mora biti smiselna, učinek koristnosti pa mora biti merljiv.

In kje so tukaj superživila? Elizabeta Mičović iz UVHVVR pravi, da z nazivom super ni nič narobe, vendar je pomembno, da se potrošniku razloži, zakaj je ravno to živilo super. »Če pustimo potrošnika v dvomih, zakaj je neko živilo super, je to neskladno z določbami živilske zakonodaje. Potrošnik mora označbo razumeti, zakaj je živilo super, zato je prav, da je to domišljijsko ime dopolnjeno z odobreno prehransko trditvijo, ki naziv super utemeljuje.

Prehransko dopolnilo ali superživilo?

Zakonodaja pravi, da je prehransko dopolnilo živilo, vendar se uživa pod določenimi pogoji, saj je vnos predpisan in omejen (pri običajnih živil pa so tako na voljo smernice in priporočila zdravega uravnoteženega prehranjevanja) in presežen vnos je lahko škodljiv.

Najprej pa se je treba zavedati, da noben dodatek ne more nadomestiti hranilno bogatega in kakovostnega obroka hrane. A kljub vsemu se zaradi načina življenja pogostokrat prehranjujemo neustrezno ali obroke celo izpuščamo.

»Pri prehranskem dopolnilu gre za živilo, ki se uporablja kot dopolnilo k običajni prehrani. Prehransko dopolnilo tudi ni zdravilo. Uporablja se samo kot dodatek k običajni prehrani. Na primer: športnik, ki ve, da zaradi intenzivne vadbe potrebuje več vitaminov in mineralov, se odloči za prehransko dopolnilo.

Kdaj je trditev dovoljena ali prepovedana?

Posebej velja izpostaviti, da so pri navajanju trditev tudi nekatere, ki so povsem prepovedane. Prav tako trditve ne smejo napeljevati na to, da bi neuživanje teh živil lahko ogrožalo zdravje, ali se sklicevati na to, da bo njihovo uživanje prineslo točno določeno izgubo telesne teže. Prepovedane pa so tudi tiste, ki se sklicujejo na priporočila posameznih zdravnikov ali zdravstvenih strokovnjakov in drugih združenj. »Sama trditev pa je dovoljena, ko je snovi v živilu v tolikšni količini, da omogoča zatrjevani učinek in je ugoden učinek dokazan. Snov mora biti prav tako v takšni obliki, da jo telo lahko uporabi. Zelo pomembno pa je, da povprečni potrošnik trditev razume.«

Vse informacije o označevanju živil z odobrenimi trditvami so na voljo v Uredbi (EU) št. 432/2012 in Uredbi (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Informacije o označevanju prav tako lahko najdete na spletni strani Evropske komisije in UVHVVR. Veliko koristnih informacij o hrani in prehrani je tudi na spletni strani prehrana.si.