Velik »da« beljakovinam, ne glede na njihov izvor

"Prehrana, ki je bogata z beljakovinami, koristi večini ljudi, In je lahko koristna pri ohranjanju mišične mase in moči v procesu staranja."

Prehrana z visoko vsebnostjo beljakovin – ne glede na to, ali živalskega ali neživalskega izvoralahko pomaga pri ohranjanju moči mišic v času staranja. Rastlinski viri beljakovin (proteinov) so enako koristni za mišično maso in moč, kot so beljakovine živalskega izvora, kaže nova študija, ki je bila objavljena v strokovni reviji  American Journal of Clinical Nutrition.

Znano je, da vnos beljakovin po telesnem naporu ali vadbi pomaga pri regeneraciji in učvrstitvi mišičnega tkiva, zato je tudi uživanje beljakovinskih prigrizkov po vadbi razširjena in sprejeta praksa med rekreativnimi in profesionalnimi športniki. Doslej pa raziskovalci niso bili prepričani, ali od treninga utrujenim mišicam v enaki meri pomaga uživanje beljakovin rastlinskega in živalskega izvora.

Znani so pozitivni učinki zadostnega vnosa beljakovin na kostno gostoto, mišično maso in moč, vendar pa še ni povsem jasno, ali morajo beljakovine izvirati iz točno določenega izvora – torej, ali so koristi za ljudi, ki v telo vnesejo beljakovine z uživanjem mesa, večje v primerjavi s tistimi, ki jih dobijo iz neživalskih virov in obratno, je zapisano v februarski številki revije The American Journal of Clinical Nutrition.

Beljakovine se sicer nahajajo v mesu, ribah, perutnini, jajcih, mlečnih izdelkov, zelenjavi, žitaricah in oreščkih. Inštitut za medicino (The Institute of Medicine) za odrasle dnevno priporoča zaužitje okoli 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže. To pa pomeni 56 gramov beljakovin dnevno za osebo s sedečim življenjskim slogom, ki tehta 70 kg.

In kakšne so ugotovitve? Asist. prof. Kelsey Mangano iz ameriške University of Massachusetts v Lowellu je najprej poudarila, da so pri ljudjeh, ki so skupno v telo vnašali višje količne beljakovin, opazili tudi večjo mišično maso in močnejše sprednje stegenske mišice.

Raziskovalci so uporabili podatke 2,986 moških in žensk, starih med 19 in 72 let, ki so med leti 2002 in 2005 izpolnili vprašalnike glede načinov prehranjevanja.

V skupnem je 82 odstotkov udeležencev uživalo priporočeno dnevno količino beljakovin. Njihove prehranjevalne navade soraziskovalci nato uvrstili v enega od šestih vzorcev: hitra hrana (fast food) in polnovredni mlečni izdelki, ribe, rdeče meso, piščanec, mleko z nizko maščobo in stročnice.

Raziskovalci so nato preverili, ali se prehranjevalni vzorci udeležencev ujemajo z njihovo mišično maso, močjo in kostno gostoto. Za razliko od preteklih študij raziskovalci niso našli povezave med s prehrano vnešenimi beljakovinami in gostoto kosti. So pa opazili povezano med beljakovinami in mišično maso ter njihovo močjo.

Mišična masa in moč sta bili namreč višja med ljudmi, ki so zaužili največ beljakovin, v primerjavi s tistimi udeleženci, ki so zaužili najnižje količine beljakovin.

Ljudje, ki so s prehrano zaužili najvišje količine beljakovin, so dnevno zaužili okoli 1,8 grama bečjakovin na kilogram telesne teže. Tisti z najnižjim vnoso beljakovin pa 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže.

Rezultati se niso spremenili ob pregledu prehranjevalnih vzorcev udeležencev: vseeno je bilo, ali so udeleženci z največjim vnosom beljakovine vnesli iz živalskega ali neživalskega izvora, ali so jih pridobili iz mesa ali stročnic.

»Prehrana, ki je bogata z beljakovinami, koristi večini ljudi, In je lahko koristna pri ohranjanju mišične mase in moči v procesu staranja,« je ob tem povedala Mangano. Iz rezultatov tako izhaja, da so koristi prehrane, bogate z beljakovinami, dostopne tudi za ljudi, ki v življenju iz različnih razlogov sledijo določenim prehranskih omejitvam (na primer, ne uživajo mesa in rib).